petek, 26. december 2008

Kaj pa tebi to pomeni?

Očitno je spet tisti čas v letu, ko me hoče mati na vsak način prepričati, da je popolnoma nemoralno, če se vsaj enkrat ne pojavim pri sosedovih - imam to srečo, da je sosednja stavba cerkev:)
Glede na to, da že 3 dni moraliziram o tem z mojo družino, se zdaj ne bi spuščala v podobnosti. V razmislek pa tole:

"Kako se vam posreči, da ste srečni, gospod Ibrahim?"
"Vem kaj je v mojem Koranu."
"Nekega dne vam ga moram izmakniti, tale vaš Koran. Čeprav se tega ne sme, če si Jud."
"Hja, kaj pa tebi to pomeni, Momo, da si Jud?"
"Kaj pa jaz vem. Za očeta pomeni, da je ves dan zamorjen. Zame ... je to samo nekaj, kar mi preprečuje, da bi bil kaj drugega."

(Monsieur Ibrahim and the Flowers od the Koran)


četrtek, 23. oktober 2008

© Copyright

Predvidevam, da je beseda iz naslova znana vsakemu, ki je kdaj prebral kakšno knjigo ali podrobno pogledal originalno zgoščenko. Predvidevam tudi, da se na besedo in njen pomen požvižgate, ker zloadate vso svojo priljubljeno glasbo, nadaljevanke in filme iz svetovnega spleta. Nelegalno seveda. 

Beseda vas je verjetno zahrbtno napeljala na misel, da pomeni pravico da nekaj skopiraš, reproduciraš, čeprav v resnici izhaja iz mračnih časov angleške monarhije nekaj stoletij nazaj in pomeni nekaj drugega. V času po izumu tiskarskega stroja so knjige postajale vse bolj dostopne in kraljem se je to zazdelo precej "nevarno" in ogrožujoče. Zato so se premeteno domislili, da bodo sami podeljevali pravico kdo lahko tiska točno določeno knjigo in tako uveljavili nekakšno cenzuro. Ko je kralj podelil to pravico tiskarju, se je pravica zapisala na listino in kopijo te listine je dobil tiskar. Od tod torej Copyright: kopija pravice in ne pravica do kopiranja, kar nam beseda pomeni danes.

Avtorske pravice pa plujejo v čedalje bolj čudno smer. Milka je na primer prišla na dan z neponovljivo idejo, da bi avtorsko zavarovala svoj odtenek vijolične barve. Naj poudarim, da to pomeni, da je nihče ne sme več uporabljati - vse barvice v smeti! Na drugi strani je vse več ljudi, ki se zavzemajo za nekakšno ukinitev avtorskih pravic, predvsem na softwearu. Eden takšnih je Eben Moglen, ki je od profesionalnega hackerja pri petnajstih letih napredoval v profesorja prava na Columbia Law School:

Anything that is worth copying is worth sharing.                                                                       "Thomas Edison made it possible for music, which had been for the whole history of human beings an act of communion, a thing inherently shared, that music turned into a product, an object, a commodity. And from the commoditization of art grew the belief that art could be owned. Which made sense even when art was bumps on a thin piece of tin foil in a plastic disc. But art has returned to the formlessness from which it came. It has returned to being what it was throughout the history of human beings until Edison: it has returned being something that must be shared to exist - bitstream. "All that was solid melted into air, and air was something that we all knew we could freely breath."

Billions of minds hungering for knowledge and for beauty, to whom everything can now be given. In a world where everything is a bitstream, where the marginal cost of culture is zero, where once one person has something, everything can be given to everybody at the same costs that it was given to its first possessor, it is immoral to exclude people from knowledge and from beauty."

 

torek, 7. oktober 2008

Matematične težave

Za vse tiste, ki se radi pozabavate z matematičnimi problemi:

http://www.cbs.com/primetime/numb3rs/genius/

P.s: ni tako težko:)

četrtek, 11. september 2008

Špageti in znanost

"You learn something new every day if you pay attention." Sama sreča, da tako pozorno spremljam vsak del serije Numb3rs, ker bi se mi sicer v življenju gotovo izmuznilo spoznanje, da špageta, če ga držiš na vsakem koncu z eno roko in ga uviješ, ne moreš prelomiti samo na dva dela. Vedno se prelomi vsaj na tri. Definitivno sem se morala z uničevanjem zalog hrane takoj prepričati o verodostojnosti ugotovitve. Po precej polomljenih špagetih in nekaj mrmranja grdih besed med pometanjem, sem naredila zaključek, da je res nekaj na tem. Kaj točno nimam pojma, ker že nekaj let srečno živim brez novih fizikalnih znanj (vsaj tistih, ki jih delijo v šolah). Richard P. Feynman, fizik, ki sem ga že nekajkrat omenila, ker je njegova knjiga dala nalov temu blogu, je menda celo noč prelamljal špagete in po nekaj letih celo odkril matematično formulo, ki tole prelamljanje opisuje. Takšne in drugačne neumnosti me zabavajo cele dneve, samo da se moja razmišljanja ne končajo v tako abstraktnih zapisih kot so formule.  

The most exciting phrase to hear in science, the one that heralds the most discoveries, is not "Eureka!" (I found it!) but "That's funny..." ~Isaac Asimov 

četrtek, 24. julij 2008

Ryan Adams: Night Birds

Out under the stars, dodging them night cars, baby
Cause when you gotta move, you gotta move
Whatever that it was you were thinking of, lady
You're certainly not thinking of it now

And nightbirds sing you
An empty tune
In an empty house
In an empty room
In an empty moment
All the nightbirds sing
We were supposed to rise above
But we sink
into the ocean

I feel like a body stuffed into a trunk
From a million years of lying and getting drunk
The people here inside me
They are loud and in the night
they scream and smash the windows
And they fight

And nightbirds sing you
An empty tune
In an empty house
In an empty room
With an empty feeling
When it comes too soon
We were supposed to rise above
but we sink
Into the ocean

Into the ocean


http://youtube.com/watch?v=LEX_50ooOhY

sobota, 12. julij 2008

Grem domov v

Priznam, šla sem domov v Novo mesto, čeprav me je ob tem (poleg podplatov) bolelo tudi srce:) Treba je pač poudariti, da je moj dom Šentjernej. Je pa na žalost naneslo, da sem za eno lepo sponzorsko majčko, zastonj pivo in 2 čevapčiča pripravljena zatreti vsa patriotska čustva. So se pa zato iz naših grl (Šentjernej smo zastopale Diana, Anja in jaz) neprestano slišale prelepe in predvsem glasne besede s čudovitim šentjernejskim odtenkom. Še posebej treba pohvaliti Anjo, ki nas je prvi dan zabavala s svojimi izjavami, ki so sicer že rahlo na robu normalnega, ampak vsak, ki gre peš iz Ljubljane v Novo mesto, je tako ali tako ta rob že prestopil:) Drugo leto pa spet? :)

torek, 27. maj 2008

Platon vstopi v bar ...

Mislim, da sem v soboto prvič v življenju doživela, da sem knjigo (povprečno debelo) prebrala v enem popoldnevu in to med delovnim časom. Harry Potter bi se še mogoče uvrstil v to kategorijo, ampak je predolg za eno popoldne:) Če koga zanima filozofija in razume cinične šale, knjigo globoko priporočam. Slovenski naslov je: Ste že slišali tistega o Platonu ... Kako razumeti filozofijo s pomočjo šal. Originalna verzija pa je: Plato and Platypus Walk into a Bar: Understanding Philosophy through Jokes. Boh ne dej, da pozabim omeniti avtorja, dva diplomirana filozofa s Harvarda: Thomas Cathcart in Daniel Klein. Eden od njiju je trenutno zaposlen kot stand-up komik, kar pove veliko o usodi tistih, ki ste namenjeni na filofaks na študij filozofije. Baje je prva stvar, ki jo izveš na tem študiju, da je bil zadnji oglas za službo filozofa objavljen tam nekje v sedemdesetih.

Seveda ne morem, da ne bi: (ena od šal iz knjige, za katero pa je potrebno malo rimo-katoliškega uvida oziroma predznanja)
Jezus gre mimo množice, ki kamenja prešuštnico. Seveda mu to ni všeč in reče: "Kdor je brez greha naj vrže prvi kamen." Vsi ljudje obnemijo, vendar vseeno od nekod prileti kamen. Jezus se zmedeno obrne in reče: "Mami?"

sreda, 30. april 2008

Knjige na grmado!

Glede na to, da me čakajo tone študijskega gradiva, je definitivno čas, da napišem nekaj novega na moj blog. Neverjetno kakšna gospodinja postanem v času izpitov:) Pomivam posodo, sesam, zlagam cunje v omari, brišem prah. Kar naenkrat mi je računalnik strašno zanimiv, čeprav ga drugače ignoriram tudi po več dni skupaj. Že dva dni razvrščam datoteke, igram Minesweeperja, loadam vse sezone in vse verzije CSI in Bones. Na skrajni točki obupa me bo verjetno prijelo, da bi se prijavila na MSN:) In vse to samo zato, ker me iz skrajnega kota mize opazujejo 3 skripte, ki si zelo želijo moje pozornosti. S pisanjem tega zapisa sem pokurila vse možnosti, da se izognem učenju in se zato vračam h knjigam.
(vsaj za 2uri 34minut in 16 sekund, dokler se nalaga nov del CSI:NY:)


All wish to possess knowledge, but few, comparatively speaking, are willing to pay the price:)

četrtek, 27. marec 2008

Veliki brat

Prepričana sem, da večina ljudi, ki gleda Big Brotherja, sploh ne ve od kod naslov oddaje. In za vse tiste: marš u knjižnico in si izposodite knjigo Georga Orwella z naslovom 1984.
Še preden se je začela nova sezona te oddaje, sem v Vikendu brala intervju z Nino Osenar in eden njenih odgovorov se mi je zdel strašno pameten. Na vprašanje novinarja, kaj si misli o tem, da bi nas res vedno nadzoroval nekakšen Veliki brat, je odgovorila, da se ji to zdi kar uredu, ker bi se potem vsi lepše obnašali. Še sama sebe presenečam, ampak nekaj je na tem. Kaj natančno pa prepuščam v razmislek Vam:)

ponedeljek, 3. marec 2008

Gospod policist

Spet sem brala eno mojih najljubših knjig Gospodje otroci in v njej naletela na odlomek, ko je zaskrbljeni oče (v prostem času policist) na govorilnih urah pri gospodu učitelju. Glede na to, da poznam samo enega resničnega gospoda policista si lahko samo njega predstavljam kako bo enkrat takole "pizdil" zaradi svojih otrok:)

"Policiji?" je izbruhnil Kader, popolnoma nepredvidljivo, "saj jaz sem policija! v kaj sem pa oblečen? V klovna? A gospod šolski svetovalec ne zna brati simbolov? Jaz sem policaj! Ne reče se kifeljc! Kifeljc je žaljivka za policista! Da žalite starše učencev, že to je težko požreti, da žalite očeta v uniformi, pa je popolnoma neopravičljivo! Najrajši bi vas takoj aretiral, gospod šolski svetovalec! Vas zbasal v marico, pa razlagajte na policijski postaji, pizda materna! Če tako govori s starši, kako potem šele z otroki! Moj sin Nourdine se zelo pritožuje. Veliko si bomo imeli povedati! A mislite, da ni to spodbujanje k špri... špricanju, ta njegova zajebana faca? Odkrito povedano gospod ravnatelj, če bi vi bili mulc, a bi hoteli vsak dan vstati, da bi zagledali tole, ko bi prišli v šolo? In kako povrh še govori z nami, kreten zajeban, s kakšnimi grdimi besedami!"

Janez

Vem, da rahlo zamujam, ampak moram nekaj pametnega povedati glede našega pokojnega Janeza
(priznam, malo mi ga je škoda):

“…to the well-organized mind, death is but the next great adventure.”
Dumbledore

četrtek, 21. februar 2008

Pametne misli

Zadnjih nekaj dni sem rahlo cinično razpoložena, tako da moram nujno danes na svoj blog napisati nekaj pametnih ciničnih misli o človeštvu. Zahvaljujem se vsem tistim katerih zeljnik je tako dobro negovan, da so lahko na njem zrasle:)
Aha, še to, se opravičujem vsem, ki jih moti angleščina, ampak takšne sem jih našla in jih ne mislim prevajati, ker nisem usposobljena za to.

The idea of God is slightly more plausible than the alternative proposition that, given enough time, some green slime could write Shakespeare's sonnets.
Tom Stoppard

The reasonable man adapts himself to the world, the unreasonable one persists in trying to adapt the world to himself. Therefore all progress depends on the unreasonable men.
George Bernard Shaw

I'm a right-wing republican. The big moment of my year comes in October when daylight saving ends and you can actually turn back the clock.
William Safire

If you can keep you head when all about they are loosing theirs, it's just possible you haven't grasped the situation.
Jean Kerr

Were Moses to go up Mt.Sinai today, the two tablets he'd bring down with him would be aspirin and Prozac.
Joseph A. Califano


Za konec pa še nasvet: It's better to keep your mouth shut and appear stupid than to open it and remove all doubt. :)
Mark Twain

Glede na to, da sem na začetku omenjala cinizem moram tako tudi končati:

It's not enough to succeed. Others must fail.
Gore Vidal

sreda, 20. februar 2008

Pred nekaj meseci sva z Diano obiskali Anglijo in v Readingu sem odkrila trgovino založeno s kupom precej neuporabnih stvari, ampak tale napis me je pa zabaval še tri dni:)
Ne bom navajala nobenih imen, ampak en član profesorskega zbora naše fakultete, ki me nadleguje v tem letniku, bi se moral pošteno zamisliti nad svojimi pedagoškimi sposobnostmi, ker me je na predavanjih stalno strah da bom glasno smrčala medtem ko me za nekaj minut zmanjka.

nedelja, 3. februar 2008

Eko

Don't blow it - good planets are hard to find.

Sem prebrala v knjigi Kratka zgodovina skoraj vsega (mimo grede ena najboljših knjig, če vas zanima npr iz česa je sestavljen prah pod vašo posteljo) da je nastanek točno takšnega planeta kot je Zemlja, s tako ugodnimi pogoji, da smo nastali ljudje, v bistvu eno gromozansko naključje. Zato se ni za hecat in se je treba obnašat rahlo bolj ekološko. Pa prosim ne v moji prisotnosti čigumijev po tleh metat, ker mi res pritisk naraste :) (Sama sreča, da ga imam v normalnih okoliščinah 85/55 in me torej s tem dejanjem ne morete likvidirat za vedno:)

sreda, 30. januar 2008

mrazzzzzzzzz

Včeraj smo šli na krajši obisk Metelkove in kar hočem povedati je to, da me je tako zeblo, da sploh nisem mogla razmišljati o ničemer, kot o tem da me zebe. In to konkretno. V takem stanju pa sploh nisem za žur (p.s: opravičujem se Ani Smu za katero je bil to pomemben večer).
Problem je v tem, da imam rada zimo, ampak tale mraz je pa čisto brez veze. Naj vsaj sneg pada! Baje da je spanje v snegu kar prijetno toplo:), bolj kot na mrzlih tleh. (Probat pa vseen ne grem:)

torek, 22. januar 2008

koncert, ki ga verjetno nikoli ne bo


V petek sem v družbi ene še neopredeljene poslušalke in dveh gorečih fanov v Patriotu opazovala skupino Melodrom. S poudarkom na "opazovala", ker se mi jih po treh komadih ni dalo več poslušati. Pa niti niso tako slabi, ampak samo preveč pomirjeni (nekje na meji z depresijo). Pa mi je na misel prišlo, da bi bilo neprimerno bolj zabavno, če bi na odru stali Spearheads oz. Michael Franti in njegov band. Če še ne veste kdo to je, je zdaj definitivno zadnji trenutek da se pozanimate. Njihova muzika je en sam "power" in ni šans, da ostaneš samo pri rahlem zibanju na istem mestu, kar se mi je namreč zgodilo pri prvoomenjenem bandu.
Na žalost so možnosti za to, da nas Spearheadi počastijo s svojim obiskom nekje blizu nule in se bom pač morala odpraviti malo bolj v center naše nove domovine Evropske unije. Pa če bo to zadnja stvar ki jo naredim.

sreda, 16. januar 2008

identiteta

Ker sem včeraj končala z branjem 6. Harryja, 7. del pa na žalost hranim doma (trenutno sem v LJ), sem morala moje bralne urice nadaljevati s knjigo, ki je dala naslov temu blogu: The pleasure of finding things out, ki jo je napisal Richard P. Feynman. Če smo čisto natančni je ni napisal, ampak so tekste zbrali njegovi učenci (bil je profesor fizike); v bistvu so to zapiski s predavanj in zapisi njegovih govorov. Kar verjetno kaže na to, da je moral biti kar zanimiv primerek človeške vrste, če so ljudje zapisovali vse kar je povedal:)
Feynman je torej dal identiteto mojemu blogu, identiteta pa je tudi ena od tem v njegovih razmišljanjih. Kako imamo ljudje sploh lahko karšnokoli identiteto, ki ostaja nespremenjena skozi čas, če nobena celilca v našem celesu ne traja tako dolgo kot naše življenje? Dobijo celice informacije o tem kaj in kakšni smo, ko postanejo del nas? Jaz v bistvu sploh nisem več ista oseba kot včeraj, ker je vsaj nekaj celic "mene" novih in s tem drugačnih.
Z veliko lepšimi besedami profesorja fizike: "So what is this mind, what are these atoms with consciousness? Last week's potatoes! That is what can remember what was going on in my mind a year ago-a mind which has long ago been replaced.
That is what it means when one discovers how long it takes for the atoms of the brains to be replaced by other atoms, to note that the thing which I call my individuality is only a pattern or dance. The atoms come into my brain, dance a dance, then go out; always new atoms but always the same dance, remembering what the dance was yesterday."

torek, 15. januar 2008

Da ne bi slučajno kdo grdo govoril o Harryju:)

Ravnokar sem končala z branjem 6. knjige o Harryu Potterju (Harry Potter and the Half-Blood Prince). Že četrtič. Ja, štirikrat sem že prebrala isto knjigo. Pa ne samo ta del. Večkrat sem prebrala tudi vse ostale dele. In sem stoprocentno prepričana, da je to kvalitetno branje. No, če vam niso všeč čarovniške teme, vam teh knjig definitivno ne priporočam, ampak da ne bi slučajno kdo rekel, da so knjige zanič!!! :) Kot ste opazili, sem obsedena. Ampak kljub temu mislim, da so to ene najbolj poučnih knjig o življenju kar sem jih prebrala (in sem jih res kar nekaj). Še posebej zadnji deli. Res mi gre na živce, če folk neargumentirano tolče čeznje, še posebej če jih niso prebrali. Harry Potter je nekaj podobnega kot Mali Princ (upam, da veste kdo je to), pa še nisem slišala, da bi kdo imel kaj proti njemu. Verjetno zato, ker obsega samo eno knjigo s 93 stranmi.
(P.s: toplo priporočam še eno Saint-Exuperyjevo delo: Letter to a Hostage)

ponedeljek, 14. januar 2008

Globoke računalniške misli

Kakšno leto nazaj sem bila obsedena z računalniško igrico Tumblebugs (vsaj zdi se mi, da ji je bilo tako ime). Uglavnem nekakšni črvi, ki jih moraš postrelit:) Sploh ne bi komentirala neperspektivnosti igranje te igrice. So si pa avtorji dovolili rahel ekskurz v globine človeškega duha (kolikor je to sploh mogoče v formatu računalniške igrice) in ti za vsako opravljeno stopnjo postregli z eno resnico o življenju nasploh. Po moji oceni najpametnejša misel:
Don't argue with idiots. First they drag you down to their level and then they beat you with experience.

Ne-(oziroma Na-)vezanost

To, da se mora človek učiti filozofijo definitivno pušča posledice na psihi:) No, bi se dalo razpravljati če se filozofijo sploh da (na)učiti; nekaj slavnih filozofov meni, da ne in da je možno samo filozofirati.
Vsake toliko časa se zgodi (seveda ne prepogosto), da kaj pametnega preberem. Moja študijska literatura obsega tudi gospoda Miroslava Cerarja (pa ne tistega, ki se je par desetletij nazaj obsešal po konju z ročaji, ampak njegovega potomca v prvi ravni črti). In ta gospod je ugotovil naslednje: "Vrednotenje je, čeprav se sliši paradoksalno, dejansko izraz nesvobode človeškega bitja. Bitje, ki je resnično svobodno, več ne vrednoti." Po domače povedano: jasno je, da nisi svoboden, če si na nekoga navezan, ni nam pa tako jasno, da nisi svoboden niti, če nekoga ali nekaj sovražiš. Pravzaprav je povezanost med sovraštvom in navezanostjo (torej nesvobodo) linearna: kolikor sovražiš toliko si navezan. Če se hočeš nekoga res znebiti iz svojega življenja ... (v iskanju primerne slovenske besede) ... just let go!