Gluha Glava: Osip Mendelštam: Potovanje v Armenijo

Torej gluhost in nehvaležnost, ki smo ju podedovali po titanih …
Glava se glasi armensko „gluh'“, z mehkim „l“ in s kratkim pridihom po „h“. to pa je koren ruske besede „gluhost“. In jeftitsko? Prosim:
Videti, slišati in razumeti – vsi ti pojmi so se nekoč stekali v enem pomenskem svežnju. Na najglobljih razvojnih stopnjah besedja ni bilo pojmov, bili so samo smeri, strahovi, pohlep, samo potrebe in bojazni. Pojem glava se je izoblikoval v deset tisočletjih iz svežnja meglenih pomenov in gluhota je postala njeno razpoznavno znamenje.
Sicer pa boš, bralec, vse zameštral in ni na meni, da bi te poučeval.

Lepote realnega: Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki (ali: v prostem času berem otroške knjige)

Na Zemlji so jo videli kot naglo bežečo zvezdico. Mnogi so jo zamenjali za utrinek. Spomnili so se svojih neizpolnjenih želja, misleč, da se bodo uresničile, če bodo nanje mislili, dokler utrinek pada. Jožek si je zaželel konja, kot ga ima sosedov Lojze. Ta pa je hotel resničnega, živega konja, in ne lesenega, kot ga že ima. Jurček si je zaželel torto, Tinček pa kos potice, mlada indijska mamica pa je pomislila: „Da bi imel moj mali Krišna skorjico kruha!“ A tam daleč v črni Afriki je zamorček pokazal s prstom na nebo in rekel: „Kako visoko leti ta kresnica!“