Grem domov v

Priznam, šla sem domov v Novo mesto, čeprav me je ob tem (poleg podplatov) bolelo tudi srce:) Treba je pač poudariti, da je moj dom Šentjernej. Je pa na žalost naneslo, da sem za eno lepo sponzorsko majčko, zastonj pivo in 2 čevapčiča pripravljena zatreti vsa patriotska čustva. So se pa zato iz naših grl (Šentjernej smo zastopale Diana, Anja in jaz) neprestano slišale prelepe in predvsem glasne besede s čudovitim šentjernejskim odtenkom. Še posebej treba pohvaliti Anjo, ki nas je prvi dan zabavala s svojimi izjavami, ki so sicer že rahlo na robu normalnega, ampak vsak, ki gre peš iz Ljubljane v Novo mesto, je tako ali tako ta rob že prestopil:) Drugo leto pa spet? :)